KODEKS NOVINARJEV REPUBLIKE SLOVENIJE
1. NOVINARJEVA TEMELJNA OBVEZNOST JE RESNIČNO IN NEPONAREJENO OBVEŠČANJE JAVNOSTI. NOVINAR POROČA KOT OČIVIDEC ALI NA OSNOVI DEJSTEV IN DOKAZIL ZNANEGA POREKLA. IZPUŠČANJE BISTVENIH IN NOVINARJU ZNANIH DEJSTEV, PRIKRIVANJE IN ZAPIRANJE INFORMACIJ ALI PONAREJANJE DOKUMENTOV JE V NASPROTJU S KODEKSOM. NORMA RESNIČNOSTI VELJA ZA BESEDILO, SLIKO IN ZVOK. NESPREJEMLJIVA JE ZLORABA Z REZANJEM, MONTAŽO ALI NA NAČIN, KI PONAREJA BISTVO VIRA. NOVINARJEVA PRAVICA JE, DA NEOVIRANO ZBIRA IN POSREDUJE INFORMACIJE IN DA OBVEŠČA O PRIMERIH, ČE GA PRI TEM NEZAKONITO IN NEUTEMELJENO OVIRAJO. Smernica 1.1. Predvolilno obdobje Objektivno in koristno za svobodo obveščanja ter uravnoteženo lahko novinarji s predvolilnih zborovanj sporočajo tudi tista stališča, s katerimi se ne strinjajo. To velja tudi za oglase, ki jih varuje svoboda tiska. Smernica 1.2. Sporočila za tisk Sporočila za javnost in tisk, ki jih izdajajo oblasti, stranke, društva ali druga interesna združenja je treba posebej označiti, zlasti kadar niso uredniško obdelana.
2. INFORMACIJE V SLIKI IN BESEDI, NAMENJENE OBJAVI, JE DOLŽAN NOVINAR SKRBNO PREVERITI. NJIHOVA PREDELAVA, NASLOVI IN PODNAPISI NE SMEJO POTVARJATI VSEBINE, NEPOTRJENE VESTI, GOVORICE IN UGIBANJA JE TREBA V TEM SMISLU OZNAČITI. PRIMERNO MORA BITI OZNAČENA TUDI SIMBOLNA IN ARHIVNA SLIKA. PLAGIAT JE NEZDRUŽLJIV Z NOVINARSKIM KODEKSOM. Smernica 2.1. Objavljanje anket javnega mnenja Kodeks priporoča objavljanje raziskovalnih metod: števila anketiranih, čas anket in naročnika raziskave. Smernica 2.2. Simbolna ilustracija Kadar je mogoče ilustracijo razumeti kot verodostojni posnetek, čeravno temu ni tako, je priporočljivo s pojasnilom dopolniti -nadomestno ali pomožno ilustracijo, -stilizirano ilustracijo (umetniško vizualizacijo besedila), -fotomontažo ali druge spremembe izvirnika. Smernica 2.3. Napovedi ali izvlečki Uredništva, ki objavljajo napovedi vsebin ali izvlečke člankov, so dolžna zagotoviti, da krajšave ali dopolnila ne spremenijo pomena izvirnika in ne dopuščajo napačnih sklepov. Smernica 2.4. Intervju Intervju je novinarsko neoporečen, ko je prizadeti odobril končno verzijo. V primerih, ko avtorizacija časovno ni mogoča, mora intervjuvanec nedvomno vedeti, da bodo njegove izjave objavljene v obliki intervjuja. Ustni ali pisni intervju v takih okoliščinah ni zgolj vest, marveč avtorsko-pravno zaščiteno delo, zlasti kadar je besedilo oblikovano v obliki navedb. Če je tako osebnostno značilen intervju v celoti ali v bistvenih delih ponatisnjen ali povzet, je treba navesti vir. Pri posrednem povzetku bistvenih misli z lastnimi besedami terja novinarska čast navedbo vira. Smernica 2.5. Embargo Časovno določen rok, pred katerim ni dovoljena objava posameznih vesti, je strokovno sprejemljiv le, če je v korist informiranja. Embargo je v načelu prostovoljen dogovor med virom in mediji. Spoštovanje embarga ima smisel le, če gre za strokovno utemeljen razlog: besedilo še ne prebranega govora, vnaprej poslano poslovno poročilo, informacija o dogodku, ki se bo zgodil (zborovanje, sklepi, slovesnosti...). Embarga ni primerno zlorabiti v reklamne namene. Smernica 2.6. Pisma bralcev (1) Omogočiti je potrebno objavo pisem bralcev, ki po obliki in vsebini ustrezajo izražanju mnenj in s tem oblikovanju javnega mnenja. (2) Pismo bralcev je jasno označen dopis za javno objavo. V primeru dvoma se je urednik dolžan z avtorjem posvetovati. (3) Praviloma je pismo bralcev objavljeno s polnim avtorjevim imenom in priimkom. Samo v izjemnih primerih, znanih uredništvu, je mogoče pismo bralca podpisati s kraticami ali drugače. (4) Zakonske omejitve glede kaznivih dejanj veljajo tudi za objavo pisem bralcev. Tudi zanje odgovarja odgovorni urednik. (5) Objava potvorjenih pisem bralcev zavaja javnost in je nezdružljiva z novinarskim kodeksom. Kadar obstaja dvom o identiteti pisca, jo je urednik dolžan preveriti. (6) Če vsebuje pismo bralca trditve in podatke o tretjih, ima prizadeti pravico do odgovora. (7) Neodtujljiva človeška pravica je, da ni mogoče krajšati ali spreminjati pisem bralcev brez soglasja avtorja. Krajšava je mogoča samo v primeru, če vsebuje rubrika stalno opozorilo o priporočeni dolžini in vnaprej objavljeno napoved uredništva, da bo predolge prispevke krajšalo in ne bo spremenilo pomena.
3. NOVINAR JE DOLŽAN LOČITI INFORMACIJO IN KOMENTAR. RAZVIDNA MORA BITI RAZLIKA MED POROČILOM O DEJSTVIH IN KOMENTARJEM
4. INFORMACIJO ALI TRDITEV, ZA KATERO SE IZKAŽE, DA JE NAPAČNA, MORA NOVINAR, KI JO JE OBJAVIL - ALI NJEGOVO UREDNIŠTVO - NEMUDOMA IN SAMOINICIATIVNO TER V PRIMERNI OBLIKI POPRAVITI. Smernica 4.1. Popravek Popravek mora nedvoumno izpričati, da je bila predhodna informacija v celoti ali delno napačna. Zato se popravek obvezno sklicuje na poprejšnjo objavo. Popravek je obveznost uredništva, ki je ni mogoče obiti z morebitno objavo bralčevega pisma.
5. V NASPROTJU S KODEKSOM JE UPORABA NEZAKONITIH IN NEPOŠTENIH SREDSTEV PRI ZBIRANJU INFORMACIJ, DOKAZNIH GRDIV IN SLIK. Smernica 5.1. Identifikacija Novinar se pri objavljanju svojega dela predstavi in na zahtevo tudi izkaže z novinarsko izkaznico. Nezdružljivo s kodeksom je potvarjanje identitete. Smernica 5.2. Raziskovanje Raziskovanje je legitimno sredstvo publicističnega delovanja. Pri tem je potrebno upoštevati omejitve, ki jih vsebuje Ustava, zakoni in spoštovanje človekove časti. Morebitni javni interes ne opravičuje kaznivih in nemoralnih oblik novinarskega raziskovanja. V primeru nesreč in katastrof ima reševanje žrtev in ogroženih prednost pred pravico obveščanja javnosti.
6. NOVINAR JE DOLŽAN SPOŠTOVATI ZAUPNOST, KI JO JE ZAHTEVAL INFORMACIJSKI VIR. NOVINAR SPOŠTUJE POSLOVNO SKRIVNOST, SME ZAVRNITI PRIČEVANJE IN IMA PRAVICO, DA NE RAZKRIJE VIRA INFORMACIJE. Smernica 6.1. Zaupnost Zaupnost je novinar dolžan spoštovati vselej, razen če je informacija sestavina načrta za kaznivo dejanje in obstaja zakonska obveznost za prijavo. Smernica 6.2. Obveščevalna dejavnost Kdor se kot novinar ukvarja z obveščevalno dejavnostjo,škodi verodostojnosti poklica in funkciji publicistike. Smernica 6.3. Ločitev novinarskega in političnega delovanja Če prevzame novinar vodilno funkcijo v strankah in organih oblasti, je priporočljiva jasna ločnica med poklicnim in političnim udejstvovanjem. Za ugled in verodostojnost novinarstva je koristno, da pride v takšnih primerih za čas opravljanja političnih funkcij do mirovanja poklicnega novinarskega udejstvovanja. Tako se je mogoče izogniti občutku dvojne lojalnosti oz. odvisnosti.
7. NEZDRUŽLJIVO Z NOVINARSKIM KODEKSOM JE AKVIZITERSTVO, SPREJEMANJE PODKUPNINE ALI OBJAVLJANJE INFORMACIJ V KORIST ZUNANJEGA NAROČNIKA. REKLAMNA SPOROČILA IN OGLASI MORAJO BITI NEDVOUMNO IN RAZPOZNAVNO LOČENI OD NOVINARSKIH SPOROČIL. Smernica 7.1. Ločitev novinarskih sporočil in oglasov Oglasi in plačana besedila se morajo ločiti od sporočil v duhu tega kodeksa po obliki, vsebini in pristopu. Če obstaja kakršenkoli dvom, je potrebno nedvoumno pripisati oz. opozoriti, da gre za oglas.
8. NOVINAR VARUJE ČLOVEŠKO OSEBNOST IN NJEGOVO INTIMO PRED NEUPRAVIČENIM IN SENZACIONALISTIČNIM RAZKRIVANJEM V JAVNOSTI. POSEBNO JE POZOREN, KO POROČA O NESREČAH, DRUŽINSKIH TRAGEDIJAH, BOLEZNIH, OTROKIH IN MLADOLETNIKIH. KADAR OBVEŠČA S PODROČJA PRAVOSODJA, UPOŠTEVA, DA NI NIHČE KRIV, DOKLER NI PRAVNOMOČNO OBSOJEN. NEZDRUŽLJIVO S KODEKSOM JE POVELIČEVANJE KRIMINALA, TERORIZMA, NASILJA IN NEČLOVEČNOSTI. Smernica 8.1. Omemba imen, objava slik Omemba imen in objava slik storilcev in žrtev v poročilih o nesrečah, preiskovalnih in sodnih postopkih načeloma ni upravičeno. Vselej je treba razsoditi med interesom javnosti in pravico posameznika. Posebno zaščito zaslužijo žrtve napadov in zločinov, kakor tudi svojci inkriminiranega storilca. Smernica 8.2. Jubileji Objave o jubilejih osebnosti, ki ne opravljajo izpostavljenih javnih funkcij, je praviloma dopustno s soglasjem prizadetega. Smernica 8.3. Bolezen Telesne in psihične bolezni ali okvare so neodtujljiv del človekove intime in praviloma niso predmet novinarskega poročanja z navedbo imen.
9. OBJAVLJANJE NEOSNOVANIH OBTOŽB, NAPADOV, LAŽI , RAZŽALITEV IN KLEVET, JE V NASPROTJU Z NOVINARSKIM KODEKSOM.
10. NEZDRUŽLJIVA S KODEKSOM JE DISKRIMINACIJA NA OSNOVI SPOLA, PRIPADNOSTI ETNILČNI, SOCIALNI ALI NARODNI SKUPINI, ŽALITEV VERSKIH ČUSTEV IN OBIČAJEV, VOJNO HUJSKAŠTVO TER NETENJE MEDNACIONALNIH TRENJ.
11. NOVINAR IMA PRAVICO BREZ POSLEDIC ZAVRNITI NALOGO, KI JE V NASPROTJU S TEM KODEKSOM IN OSEBNIM PREPRIČANJEM. NIHČE MU BREZ SOGLASJA NE SME VSEBINSKO SPREMENITI, PREDELATI IN BISTVENO SKRAJŠATI NOVINARSKEGA IZDELKA, NOVINAR IMA PRAVICO PODPISOVATI SVOJE PRISPEVKE. NOVINARJA NI MOGOČE PODPISATI BREZ NJEGOVE VEDNOSTI ALI PROTI NJEGOVI VOLJI. Smernica 11.1. Nepodpisani članki in psevdonimi Za nepodpisani ali s psevdonimom opremljeni prispevek prevzame odgovornost uredništvo.
12. NOVINAR SE JE V DUHU KODEKSA DOLŽAN ODZVATI VABILU NA RAZPRAVO ČASTNEGA RAZSODIŠČA IN SPOŠTOVATI NJEGOVE RAZSODBE . V DUHU KODEKSA PRIZADETA STRAN OBJAVI ODLOČITVE ČASTNEGA RAZSODIŠČA. KODEKS JE BIL SPRJET V GOZD MARTULJKU 29.11.1991